2022 ZMAGOVALCI

NAGRADA MARIO RIGONI STERN

IL MORO DELLA CIMA avtor Paolo Malaguti (zal. Einaudi)

 

Sergio Frigo Assegna il 12° Premio Mario Rigoni Stern a Paolo Malaguti

UTEMELJITEV ŽIRIJE

V svojem delu je Paolo Malaguti zbral zgodbe in glasove iz preteklosti in jih na skrben in živahen način upodobil v protagonistu Moru Frunu, triplastni osebnosti, ki nadvse ljubi hribe in spominja na Rigoni Sternovega Tȍnleja Bintarna, na njegove prihode in odhode, na njegovo ljubezen do domače zemlje in na njegovo trpljenje zaradi meja in jalovih konfliktov. Pripoved je polna spominov in vračanj v preteklost, ki nas nagovarjajo krepko in jasno. Govori o spremembah venetskih gora, ki jih je človeška roka obdelala in včasih tudi iznakazila; o vojni, katerih sledove lahko še danes opažamo na teritoriju in ki nas opozarjajo na krivičnost vseh vojn, preteklih in  sedanjih. Pripoveduje o stari in pozabljeni kmečki civilizaciji, ki se pojavlja med vrsticami preko besed, predmetov, revščine, načinov mišljenja in izražanja. Malagutijeva knjiga se navezuje na tiste elemente jasnosti pojmov in pisanja, etike in skrbi za spomine, antiretorike, ki označujejo strani najboljše književnosti iz Veneta, avtorjev kot so Mario Rigoni Stern, Luigi Meneghello, Andrea Zanzotto, Tina Merlin in veliko drugih. Moro in njegov avtor se zoperstavljata dušečemu napredku, ki vedno bolj ogroža doline in gore Veneta in potiska preteklost v pozabo. Malagutijeva knjiga nam vliva upanje, da je bolj resen in omikan svet še vedno mogoč.

BIOGRAFIJA

Paolo Malaguti se je rodil v Monseliceju leta 1978 in živi v Asolu, poučuje literaturo na liceju Brocchi v Bassanu, je avtor številnih knjig posvečenih novejši zgodovini naših krajev. Skupaj z Albertom Trentinom vodi šolo za re-kreativno pisanje Alba Pratalia v Bassanu.

Njegovo delo L’ultimo carnevale (Zadnji pust) je prejelo nagrado Mesta Como 2019 kot najboljši fantasy roman, delo Lungo la Pedemontana (Vzdolž Pedemontane) se je leta 2019 uvrstilo med finaliste naše Nagrade, delo Se l’acqua ride (Če se voda smeje) pa je prejelo Nagrado Latisana in se lansko leto uvrstilo med finaliste Nagrade Campiello.

Il Moro della Cima pripoveduje o odkritju mladega moškega, o njegovi neustavljivi ljubezni do bližnjega Monte Grappa, pa tudi o vdoru vojnega nasilja v njegovo življenje in v življenje njegove skupnosti.

.

RAI – REPORTAGE. INTERVIEW

 

NAGRADA GUARDIANO DELL’ARCA – OSVALDO DONGILLI

LE API (Čebele)

 

Nagrado dvigne Paolo Fontana

UTEMELJITEV ORGANIZACIJSKEGA ODBORA

“Čebela je perfektna žuželka (…) brez njih bi naša zemlja postala nesrečna puščava”, je napisal Mario Rigoni Stern v delu “Uomini, boschi e api” (Ljudje, gozdovi in čebele), saj so  čebele odločilnega pomena za življenje na Zemlji; opraševanje omogoča namreč razmnoževanje okrog 75 odst. vseh rastlinskih vrst našega planeta in jamčijo 35 odst. globalne proizvodnje hrane. Žal pa so čebele ogrožene: vsi raziskovalni inštituti širom po svetu soglašajo, da je v polnem teku proces izumiranja te žuželke ali vsaj mnogih od 20 tisoč poznanih zvrsti. Zagotoviti čebelam okoljske razmere, v katerih lahko živijo in se razmnožujejo, prispeva k ohranjanju biorazličnosti in jamči celo naše preživetje.

BIOGRAFIJA

Naš Odbor je doslej nominiral kot “Guardiani” (stražarji) osebe, ki so s svojo dejavnostjo prispevale k ohranjanju in vrednotenju gorskega ambienta in njegovih vrednot. Letos smo opravili drugačno izbiro in nagradili žuželko, in sicer Čebelo; ne samo v spomin na Maria Rigoni Sterna, ki je bil kot znano navdušen čebelar, ampak predvsem zato, da bi opozorili na vlogo čebel pri ohranjanju biorazličnosti in na nevarnost postopnega krčenja njihovega števila. Sevedno nismo mogli na nagrajevanje povabiti matice ali celega roja, zato smo kot predstavnika čebel povabili njihovega globokega poznavalca, entomologa Paola Fontano, ki je tudi sam čebelar, naravoslovec, raziskovalec pri Fundaciji Edmund Mach iz Trenta, ter predsednik World Biodiversity Association. Slednja, ki deluje v popolnem sozvočju z Rigoni Sternovimi vrednotami, je torej končna dobitnica nagrade. Fontana je avtor preko 240 publikacij, v zadnjih letih je svojo pozornost osredotočil na kmetijske ekosisteme, na ohranjanje biodrugačnosti, na čebelarstvo in na preučevanje čebel kot pokazateljev kakovosti okolja.

INTERVIEW