OBRAZLOŽITEV

Kemik iz Veneta nas v knjigi pospremi na potovanju od Alp do polarnih kapic odkrivat klimatske skrivnosti iz preteklosti, ki jih varujeta antični sneg in led. Mario Rigoni Stern, ki je bil skrben opazovalec zimskega ambienta, bi bil nad tematiko prav gotovo navdušen. Avtor, ki je osebno obiskoval raziskovalne postojanke v oddaljenih in ledeno mrzlih krajih na Antartiki, je to znanstveno epopejo orisal v luci  etičnih vrednot, ki sta bili posebno pri srcu Rigoni Sternu: zaščite okolja in sožitja med narodi, ki se je izkazovalo v mednarodnem sodelovanju med raziskovalci.

BIOGRAFIJA

Carlo Brabante, doma iz Felter, vodi Inštitut za polarne vede in poučuje na beneški univerzi Ca’ Foscari: že dolgo se ukvarja s klimatsko in okoljsko rekonstrukcijo in z razvojem novih raziskovalnih metod na okoljskem in biološkem področju. Pred kratkim je prejel priznanje Advanced Grant, ki ga podeljuje European Research Council, ter je sodeloval pri mnogih ekspedicijah in zbiralnih kampanjah na polarnih področjih in v Alpah, je koordinator nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov ter avtor več kot 290 prispevkov v pomembnih znanstvenih revijah. V knjigi “Scritto nel ghiaccio. Viaggio nel clima che cambia” (Napisano na ledu. Potovanje po spreminjajoči se klimi) založbe Il Mulino opisuje, kaj se je skozi stoletja dogajalo v zemeljski klimi, začenši z indici, ki jih skrivajo ledene globine Antartike.

Občuteni in privlačni dnevniški zapisi o težavah, zaprekah, frustraciji, pa tudi o malih in velikih zadoščenjih raziskovanja v gorah. Francoska biologinja in raziskovalka nas popelje na pot skozi Pireneje, kjer skuša proučevati in doumeti, kaj v tem trenutku klimatske in okoljske krize najbolj ogroža populacijo dvoživk. Ti vretenčarji, ki so se kot prvi pojavili na zemeljski obli, so preživeli najhujša izumiranja: kaj pa jih spravlja v nevarnost v obdobju, ko je človek gospodar na Zemlji? Z raziskavo o divjadi v Pirenejih se vračamo v naše Alpe in k zanimanju, ki ga je Rigoni Stern venomer gojil do divjih živalih. Slednje so protagonistke številnih njegovih pripovedi in so temeljni elementi gorskih ekosistemov.

Adeline, rojena leta 1977 v Brieju, je diplomirala iz Ekosistema in Biologije prebivalstva ter Etologije in je opravila doktorat pri pariškem Naravoslovnem muzeju z raziskavo o Ekologiji obnašanja. Ukvarja se z obnašanjem živali in z boleznimi divjadi, je raziskovalka v Laboratoriju za funkcionalno ekologijo in okolje v Toulousu in je objavila kakih 40 znanstvenih člankov. “Muke znanstvenika v gorah” je njena prva knjiga in je bila nagrajena s Pyrenean Book Prize. V njej pripoveduje o svojih raziskavah o izumiranju dvoživk v Pirenejih in o morebitnih učinkih na druge zvrsti, vključno človeške, ter s smislom za humor opisuje težave raziskovanja v visokogorju.

“Zadeva Walser” že pol stoletja vzbuja zanimanje raziskovalcev.  Protagonisti spisa Annalise Molteni so srednjeveški kolonizatorji, ki so se vsled ugodnih geopolitičnih in geoklimatskih okoliščin naselili okrog gore Monte Rosa in po dolinah srednje/vzhodnih Alp. Avtorica nam na tekoč in prikupen način opisuje ljudi in kraje, pri čemer spaja literarno domišljijo z dokumentiranimi geo-zgodovinskimi in etnografskimi podatki. Epopeja ljudi Alp Somme, ki jo je zgodovinska raziskava po dolgi in neupravičeni pozabi spravila na plan, se nam tako kaže v novi in originalni perspektivi. Roman se v celoti sklada z duhom Nagrade, saj prikazuje pomemben aspekt mnogovrstne alpske kulture. Gre za civilizacijo, ki se kaže v prisotnosti številnih majhnih jezikovnih manjšin v raznolikem alpskem prostoru in v katero spadajo tudi Rigoni Sternovi Cimbri.

Avtorica je po poklicu veterinarka, specialistka za medicino konjev, opravila je master iz Komunikacije in znanstvenega novinarstva ter poučuje italijanščino tujcem, v tem trenutku posebno beguncem iz Ukrajine. Annalisa Molteni je zelo plodna pisateljica. Med drugim je avtorica knjige “Il Walser dell’imperatore” (Cesarjev Walser), s katero se je pred tremi leti uvrstila v top ten naše Nagrade in je bila tudi deležna priznanja kritike za Nagrado Stresa. “Senca Walserjev” pripoveduje o mladem fantu, ki je odkril skrito naselje, v katerem čas poteka na drugačen način, v znamenju luči in senc in starodavnih tradicij ljudstva Walserjev, pa tudi o potovanju, ki ga protagonist v družbi prijatelja opravi v iskanju preteklosti in sedanjosti malega naselja.

Slika nam včasih pove več kot veliko besed: to je občutek, ki ga dobimo ob občuteni fotografski pripovedi antropologinje Ulderice Da Pozzo. Pogledi, roke, kraji in predmeti nas vabijo, da tiho pokukamo v preteklost in sedanjost starodavnih kretenj, ki so zaznamovale vsakdanji ritem ženskega dela. Priznanje gre torej knjigi, ki nas z izrazom, ki ni niti pripoved niti esej, popelje nazaj v svet, o katerem je pisal Mario Rigoni Stern, v svet, ki ga je tudi dandanes vredno spoznati in vrednotiti.

Ulderica Da Pozzo, Videmčanka, je poklicni fotograf, sodeluje z različnimi vsedržavnimi in krajevnimi revijami in s teritorialnimi ustanovami za razvoj kulture in turizma. Ukvarja se tudi z raziskavami, na osnovi katerih so nastale številne razstave. Je avtorica številnih knjig, monografij in DVD-jev.